domov
kontakt
Facebook
RSS
  • Vabimo vas...

    ... da nam pošljete svoj foto, video ali drug material, ki bi ga želeli deliti z drugimi. Odprti smo tudi za predloge, dopolnitve ali morebitne popravke. Kontaktirajte nas!

    Objavljeno: 04.02.2017
Strani:
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika



  • Nyepi - dan, ko se Bali izklopi

    Na Baliju se za 24ur ustavijo vse aktivnosti. Ljudje so cel dan doma v notranjih prostorih, ceste so povsem prazne. Zvečer ni luči, ni televizije, 24ur ni nobenega hrupa. Celo mednarodno letališče je ta dan zaprto. Deluje kot, da na Baliju ni ljudi.

    Objavljeno: 11.02.2018
  • Oman - osnovni nasveti

    Bolj je šlo potovanje k koncu, večja je bila želja, da bi se v to državo še vrnil. Želim si spoznati in videti še več. To je dežela, ki te lahko očara in da vedeti, da smo si ljudje kljub različnim kulturam tako blizu.

    Objavljeno: 28.01.2018
  • Fotokamere za »ekstremne« razmere / voda, prah, pesek, udarci...

    Kamere z zaščito niso samo ozko namenjene za fotografiranje v vodi. Uporabljamo jih lahko za vse namene. Le bolje se počutijo v za druge kamere preveč ekstremnih pogojih.

    Objavljeno: 22.06.2017
  • Tegallalang terasasta riževa polja (Bali - Indonezija)

    Kdor želi te riževe terase doživeti v polni meri, mora biti pri njih že pred osmo zjutraj. Meglice se začenjajo umikati prvih sončnim žarkom. Nizka svetloba da enkratne barve. Tisto pravo Bali zeleno.

    Objavljeno: 16.06.2017
Strani:

 

A A A

Letališča za telebane

Avtor:Marko Petrič


Poleti z letali so v zadnjih letih postali nekaj povsem običajnega in tako se na letališčih po vsem svetu vsak dan znajde na milijone ljudi. Pri večini letaliških potnikov gre za postopke, ki so jih vajeni, a vsakič, ko na kakem letališču čakam naslednje letalo, opazim desetine ljudi, ki jim to okolje ni prav nič domače. Vsako dejanje ima svoj "prvič", a tudi ljudje, ki niso prvič na letališču, se pogosto ne znajdejo najbolje, sprašujejo za informacijami, iščejo izhode, ...
Pa poglejmo zakaj sploh gre.

Prihod na letališče

Ob naslovu me verjetno že sprašujete po zdravju, saj je to ena najbolj ensotavnih stvari, še posebej, če imate v mislih kakšno manjše letališče, kot je npr. brniško. A vesolje je veliko in stvari niso enoznačne in enostavne.
Zaplete se lahko že pri nam bližnjih Benetkah. Greste na beneško letališče? Katero – Treviso (Tržič) ali Marco Polo? Ogromno mest po svetu ima v svoji bližini več kot eno letališče, ki neposredno gravitira na to mesto. Gatwick, Heatrow, Luton in Stansted – vsa štiri letališča veljajo za londonska. Mimogrede: da bo zmeda pri Londonu še večja, sta na spisku še dve manjši letališči (London City Airport in  Southend), ki se potniško razvijata šele v zadnjih dveh, treh letih. Ja, je kar dobro vedeti katero je pravo.

Žal ni dovolj, če vemo zgolj za pravo ime letališča, še posebej v primeru velikih letališč, ki so razdeljena na več terminalov. Najbolj osnovna delitev je navadno na domači (lokalni) in mednarodni promet. Sam sem že povsem navajen, da taksistu, ki me pelje na letališče rečem "local ali domestic" ali "international". Kljub temu, da gre za eno letališče, sta taka terminala lahko drug od drugega oddaljena tudi več kilometrov. Včasih, pri res velikih letališčih, za navigacijo ne zaleže niti "international", saj gre za več terminalov – takrat običajno pomaga, da vemo s katero letalsko družbo bomo odleteli (različni vhodi ali različne stavbe za različne aviokompanije).
Nenazadnje – še posebej moramo biti pozorni na prihode in odhode. Na večjih letališčih je povsem običajno, da so prihodi v povsem drugem nadstropju ali na drugi strani, kot odhodi.

Če odhajamo: departure-s, če se bomo srečali z nekom, ki bo priletel: arrival-s.

Ok, prišli smo na pravo letališče, pred prava vrata.
Zopet dvomite v mojo razsodnost, ko se ustavljam pred vrati?
Večinoma je treba res zgolj le vstopiti, a žal vsepovsod ne gre tako zlahka. Na kar nekaj letališčih po svetu vas pred vrati ustavijo oboroženi možaki, ki od vas zahtevajo letalsko karto za vstop in nikar ne mislite, da vam bo pojasnilo, da imate elektronsko karto omogočilo nadaljne korake. Velja le natisnjena karta, oziroma (z obilo sreče pri pojasnjevanju) zaslonska slika vozovnice na vašem pametnem mobilniku. Še več – na nekaterih letališčih vas ne bodo spustili v stavbo, če je do vašega leta več kot npr. tri ure.
Preden se zapodimo v stavbo je dobro preveriti še, če ni takoj za vhodom prva varnostna kontrola. Navadno gre za velik rentgen skozi katerega je potrebno dati vso prtljago (včasih tudi večje osebne stvari – jakno, plašč, torbico...). Za uspešno opravljen preizkus nas nagradijo: nalepka na prtljagi, plastičen trak okrog prtljage ali kaj podobnega. Pozor – brez tega "dokazila" ne bomo mogli na letalo.
Še vedno je na svetu kar nekaj letališč, ki zaračunavajo letališko takso – brez poravnanega zneska (običajno v lokalni valuti, ni pa tudi redkost, da zahtevajo USD) nas ne bodo spustili naprej.

Letališča (in njihove spletne strani), ki jih Slovenci največ uporabljamo: KLIK


"Predkontrola" na lokalnem delu letališča v Vientianu, Laos
 

Prijava na let

Sledi prijava na let – check in, pogovorno: čekiranje.
Vse več letalskih družb omogoča predhodno čekiranje preko spleta ali preko avtomatov na letališčih, nizkostroškovne let. družbe pa imajo svoja pravila glede tega – spodbujajo predprijavo (on-line check in) in navadno vse stvoritve v zvezi s prijavo (drago) zaračunavajo. Vsekakor pa predhodne prijave ne omogočajo vse družbe in niti ni mogoča na vseh letališčih, zato poglejmo kako potekajo (vsaj za zdaj še) običajni postopki.


Tako izgleda informacijski zaslon v Dhaki, Bangladeš.

Na manjših letališčih bomo že takoj pri vhodu opazili okenca za prijavo, na večjih pa si bomo morali pomagati z zasloni, kjer so podatki o letih. Pozorni moramo biti, da pogledamo odhodne lete (departures). Na zaslonih pa so navadno podatki o številki leta (poleg mogoče še logotip let. družbe), destinaciji, predvideni uri odhoda, o lokaciji prijavnih šalterjev in trenutni "status" poleta – check in: pomeni, da prijava že poteka, last call: zadnji klic ali prijave se zaključujejo.


Letališče BKK - zaslonov je veliko, podatkov še več.

S pomočjo usmerjevalnih napisov poiščemo ustrezno okence, pripravimo dokumente in prtljago, ki jo bomo oddali ter počakamo, da pridemo na vrsto. Pri prijavah na lete z velikimi letali (z več sto potniki) se postopki lahko zavlečejo tudi za uro in več.
Pri "enostavnih" letih je dovolj, da pokažemo le osebni dokument (potni list, osebna izkaznica) s katerim smo kupili letalsko karto, ponekod od vas zahtevajo rezervacijsko številko (kodo) karte in/ali da pokažete kreditno kartico s katero ste kupili vozovnico (pri spletnih nakupih neposredno pri letalski družbi). Prav tako boste morali imeti v potnem listu ustrezen vizum, če je ta potreben na vaši končni destinaciji – izjema je le, če na dohodnem letališču izdajajo t.i. VOA (visa on arrival) in za to izpolnjujete pogoje.Ob prijavi na let je mogoče izbrati sedež (če tega še nismo storili ob nakupu karte), a v praksi in ob polno zasedenih letalih bo sprejemljiva že izbira sedeža ob oknu ali ob prehodu (window, aisle seat). To ne velja za nizkostroškovce, kjer neposredna izbira sedeža navadno ni mogoča.


Prijavni šalterji na letališču v Bangkoku.


Check in v Delhiju.

Nenazadnje, tukaj tudi oddamo prtljago, ki gre v tovorni del letala (t.i. čekirana prtljaga).
Omejitve glede oddane prtljage se nanašajo predvsem na težo (delno tudi na velikost in število kosov) in se močno razlikujejo med posameznimi let. družbami in celo glede na destinacije.


Ja, tudi take tehtnice uporabljajo na letališčih.

Koliko tehta naša prtljaga: KLIK

Stvari ki ne sodijo v oddano prtljago: osebni dokumenti, denar, nakit in druge dragocene stvari, telefoni, prenosni računalniki, foto oprema, ... Vse to, ker ne smemo zaupati letališkim delavcem. Ja, žal je tako, da tatvine stvari iz čekirane prtljage niso nikakršna redkost.

Domnevam, da veste, da v oddano prtljago ne smete dati mamil, radioaktivnih predmetov, dinamita in podobnih eksplozivnih stvari, mogoče pa vseeno opozorilo kaj vse je še prepovedano (krajši seznam glede na vprašanja, ki se pogosto pojavljajo na različnih forumih): plinske kartuše, vžigalniki, barvni spreji, petarde, termometri, ki vsebujejo živo srebro, solzivec, pesticidi in insekticidi, vse oblike vnetljivih tekočin in gela (tudi barve, belilo za perilo, odstranjevalci madežev, ...). Pri nekaterih let. družbah so v oddani prtljagi prepovedane tudi rezervne baterije (za računalnik, telefon, druge elektronske aparate). Nasploh se pravila glede baterij stalno spreminjajo, tako da velja biti na to še bolj pozoren.


Nalepka, ki gre na oddano prtljago.

Po uspešno oddani prtljagi le ta dobi nalepko s črtno kodo za ustrezno razvrstitev, mi pa manjšo nalepko, ki služi kot dokazilo o količini in teži oddane prtljage. Shranite ta listek do končne destinacije, saj je osnova za iskanje morebitne izgubljene prtljage ali za dokazilo, da ob odhodu s ciljnega letališča res odnašate svojo prtljago.
Toplo priporočam, da oddano prtljago označite tudi z obeskom (ali čim podobnim) na katerem bodo vaši podatki (ime, domači naslov, elektronski naslov, telefon) – to močno poveča možnost, da izgubljeno prtljago dobite nazaj.

Še opozorilo in nasvet glede zaklepanja oddane prtljage: KLIK

Če menite, da bo ročna prtljaga presegala dovololjeno velikost/težo si lahko pomagate s trikom: KLIK

Poleg dokazila o oddani prtljagi dobimo še t.i. boarding pass, neke vrste vstopnega kupona na katerem so podatki: naše ime, datum, ura in številka leta, odhodno in ciljno letališče, številka sedeža, predvideni čas vkrcanja (boarding time) in razred v katerega nas uvršča kupljena vozovnica.


Celoten boarding pass - na desni je nalepka, dokazilo o oddani prtljagi.


Pri Emiratih je izgled malo drugačen, funkcija pa enaka.


Različne oblike vstopnih kuponov.

Proti izhodu

Včasih je poleg naštetih podatkov na boarding passu napisana tudi številka izhoda (gate) ali pa nam to informacijo povedo na šalterju. Če temu ni bilo tako, moramo naš izhod poiskati sami – spet s pomočjo informacijskih zaslonov.
Izhod je lahko za vogalom, v drugem nadstropju, nekaj sto metrov ali celo nekaj kilometrov oddaljen in do njega pridemo peš, s pomočjo dvigal, tekočih stopnic, trakov ali posebnih avtobusov, vlakov; vedno pa so nam v pomoč informativne table in napisi.

Še pred izhodom pa nas čaka varnostni pregled (security check). Lahko gre za eno samo kontrolo na celotnem letališču ali pa je več kontrol, ki so locirane pred skupinami izhodov in glede na število potnikov, poletov, glede na število zaposlenih in njihovo delovno vnemo je tudi odvisen čas, ki ga potrebujemo za prehod kontrole – vse skupaj lahko traja od par minut do več kot ure.

Saj veste – v ročni prtljagi nič mamil, orožja, eksplozivnih sredstev, .... pa tudi nikakršnih ostrih predmetov (tudi ne žepnega nožka, pilice za nohte, škarij), predmetov s katerimi bi lahko poškodovali kabinsko osebje ali sopotnike (palice za golf, kij za baseball, smučarske ali pohodne palice, ... ponekod je prepovedan tudi vnos fotografskega stativa, drugje ni problemov – prej povprašajte), še vedno velja omejitev vnosa tekočin (dovoljeno je največ do pet izdelkov/posodic z največjo količino do 100ml, ki morajo biti shranjeni v prozorni plastični vrečki prostornine do 1l, ki se jo da ponovno zapreti). Med tekočine spadajo tudi razni geli, kreme, vazelini, šamponi in podobno. Omejitev je kar veliko in če ste za kak predmet v dvomih, se raje prepričajte vnaprej, ker bo drugače za vedno izgubljen (zaplenjen) ali pa vam grozi še kak neljub postopek s strani varnostnih organov.

Neposredno pred kontrolo na trak pred rentgenom položimo vso svojo ročno prtljago, dodamo še večje kose oblačil (npr. jakno, plašč, vetrovko...), v posebno škatlo pa drobne predmete, ki bi jih lahko zaznal osebni rentgen (ključi, denarnica, telefon, ...); običajno se zahteva, da prenosni računalnik/tablico daste iz torbe in ovitkov in ga posebej položite poleg prej omenjenih predmetov. Mogoče ga bo potrebno tudi prižgati in enako lahko velja še za fotoaparat in bliskavico. Ponekod je običajno še, da se sezujete in izvlečete pas iz hlač :( Sledi prehod skozi osebni rentgen in lahko še osebni pregled – s posebim aparatom za iskanje kovin ali pa kar ročno, z otipavanjem; pa tudi ročna prtljaga lahko doživi še natančnejši, ročni pregled. Kakorkoli, ohranite mirno kri in ne bojte se – rentgeni vam ne bodo uničili fotk na pomnilniški kartici, niti poškodovali diska v prenosnem računalniku.

Če gre za mednarodni let bomo morali še čez kontrolo dokumentov (lahko je pred ali za varnostno kontrolo): potni list, boarding pass. Nič nenavadnega ni, če nas doleti še kaka kontrola, dve, tri. Mogoča je kontrola prisotnosti mamil (jemanja vzorcev z oblačil, obutve, ponovni ročni pregled prtljage ali kontrola s psi), lahko preverjajo, če se niste izmuznili security checku (ponekod vam po pregledu na boarding pass pritisnejo žig) – skratka dodatna izguba časa in živcev (seveda če niste terorist ali tihotapec).


Dokazilo, da je šla prtljaga uspešno skozi varnostni pregled.

Po kontroli poberite svoje stvari, bodite pozorni, da česa niste pozabili ali da vam kaj niso ukradli (žal se kraje dogajajo tudi tu) in se napotite naprej proti izhodu.


Kontrola dokumentov.

V primeru mednarodnega leta bomo sedaj v tranzitnem prostoru (v primeru lokalnega pa v kaki čakalnici), kjer so cene hrane in pijače bistveno višje, kot pred vstopom na letališče, denar pa bomo lahko zapravljali še v brezcarinskih prodajalnah (odvisno od velikosti letališča). Vzpodbuden je lahko edino podatek, da so klopi in stoli navadno bolj udobni, kot pred kontrolo.


Tranzitni prostor na letališču IST.

Na nekaterih večjih letališčih so pred izhodi še posebne čakalnice, kjer počakamo na poziv za vstop v letalo. Kontrola vstopnih kuponov je tako lahko že pred čakalnico ali tik pred vkrcanjem na letalo – vseskozi imejte pri sebi tudi potni list. Del kupona vam odtrgajo, preostanek pa je treba shraniti (navadno je nanj prilepljena nalepka o čekirani prtljagi).

Če mislite, da je že konec s kontrolami, potem verjetno še niste leteli npr. z Air Indio, Bimanom, Lao Aviation in podobnimi. Meni se je zadnja kontrola "zgodila" na stopnicah, ki vodijo do letalskega trupa – ponovno ročno pregledovanje prtljage. Je poleg potrebno povedati še, da je lilo kot iz škafa in da so mi brskali po foto opremi?


Na vstopnem kuponu jasno piše, da je za kontrolo dokumentov treba pokazati svojo (že oddano) prtljago.

Med povezanimi, nepovezanimi leti

Pogosto se nam zgodi, da nas polet ne vodi zgolj od izhodišča do cilja, ampak moramo do želene destinacije vmes še prestopiti, zamenjati letalo. Ne glede na to ali imamo vozovnice istega prevoznika ali različnih, vedno že pri prvem čekiranju pokažimo celotno pot (vse vozovnice) in povejmo katera je naša končna destinacija. Če bo mogoče, bomo tako že takoj dobili vse boarding passe (tudi za prestopna letališča) in ne bo nam potrebno skrbeti za čekirano prtljago, ki jo bomo prevzeli šele na končnem letališču.

Če to ni mogoče (nizkostroškovci vedno delujejo na principu "point to point" in ne poznajo povezanih letov), potem bomo morali na letališču, kjer bomo prestopali, prevzeti prtljago in ponovno iti skozi vse postopke za nov let. Pri teh prestopanjih je treba biti posebej pozoren na morebitne vizumske (ali kakšne druge) zahteve za vstop v državo in na čas, ki ga bomo porabili za prestop. Najbolj značilen primer, kjer je kljub vezanemu letu potrebno prevzeti prtljago in iti ponovno čez vse postopke, je verjetno prestopanje v ZDA.

Če imamo že na prvem odhodnem letališču vse pripravljeno za naslednje lete (čekirana prtljaga in boarding passi do končne destinacije) potem po končanem prvem letu (po tem, ko smo zapustili letalo in prišli v letališko stavbo) na prestopnem letališču sledimo napisom transit dokler se ne znajdemo v prostoru od koder vodijo poti proti izhodom. Sledijo že znani postopki iskanja pravega izhoda in seveda kontrolnega pregleda (zelo nelogično, a lahko je že takoj po izstopu z letala).

Če je med poleti potrebno čakati več ur potem vam nekatere letalske družbe (odvisno tudi od letališča, destinacije, vrste karte, ...) omogočajo zastonj ali cenejšo nočitev, ogled mesta ali kak obrok hrane. Tudi pri krajših prestopanjih in če si lastite karto višjega razreda (ali ste pripravljeni kaj plačati) pa si počitek lahko privoščite v t.i. loungih – posebnih prostorih v lasti letalskih družb, kjer vam postrežejo s hrano, pijačo, udobnimi sedeži, brezplačnim dostopom do interneta, ...

Drugače pa – čas med leti je na neudobnih stolih, v mrzlih prostorih in ob umazanih sanitarijah lahko zelooooo dolg. Nekaj nasvetov kako čimbolj udobno preživeti čas na letališču: KLIK

Čas, ki ga potrebujete za prestopanje je odvisen od mnogih dejavnikov, a za ilustracijo naj navedem par svojih izkušenj z obeh skrajnosti. V Istanbulu in Hong Kongu me je letališko osebje dobesedno prestreglo na poti z letala in me, mimo vseh vrst, pospremilo do varnostne kontrole, da sem v parih minutah ujel naslednje letalo. V Dohi in Dubaju pa sem samo za pot od letala (ki je parkiralo daleč stran od letališke zgradbe) potreboval skoraj celo uro, na "slavnem" Terminalu 3 pa izgubil še naslednjo uro v kaotični gneči številnih potnikov, nelogičnih poti med nadstropji in ko sem končno prišel pred svoj izhod me je čakalo obvestilo o spremembi, kar je pomenilo dodatnih dvajset minut hitre hoje do novega izhoda.

Odhod z letališča

Po vseh "pripetljejih" smo prileteli na cilj in če imamo srečo, potem je letalo pristalo ob letališki zgradbi – sledi nam zgolj sprehod po mostu in že smo v letališki zgradbi. Z manj sreče se pot lahko sila zavleče, še sploh če letalo parkira daleč stran od terminalov; v takem primeru nas odpeljejo z letališkimi avtobusi. Na manjših letališčih pa je povsem običajno, da pot od letala do zgradbe kar lepo prehodimo.


Pešačenje po pisti do letališke stavbe - Udaipur, Indija.


Avtobusni prevoz na ljubljanskem letališču.

V stavbi sledimo napisom, ki nas bodo privedli k izhodu (exit) ali kontroli dokumentov (immigration, passport control). Če smo končali lokalni ali let znotraj posebne skupine držav (kot je npr. schengenska) potem kontrole dokumentov ne bo, v nasprotnem primeru pa nas čaka najprej preverjanje identitete in če izpolnjujemo pogoje za vstop v državo (npr. vizum). Če želimo dobiti vizum ob prihodu, potem je sedaj pravi čas, da poiščemo okence za VOA. Veliko držav ob vstopu zahteva tudi t.i. vstopni kartonček (departure card, immigration card) – formular, ki smo ga dobili na letalu ali pa ga moramo poiskati še pred kontrolo dokumentov in ga izpolniti. Prav mogoče je, da bomo potrebovali dva ali več (podobnih) kartončkov – še za carino in izstop iz države. Za kontrolo nas čaka prtljaga – na manjših letališčih je ne bo težko najti, na večjih pa nas pot najprej vodi do tekočih trakov s prtljago (baggage claim) in če je veliko izbire, potem so trakovi označeni s število leta ali pa na informacijskih zaslonih najdemo povezavo med našo številko leta in številko traku s prtljago.

S prtljago proti izhodu, a še prej preko carine (custom) – če nimamo ničesar za prijaviti potem izberemo izhod "brez prijave" (nothing to declare ali izhod označen z zeleno barvo) – seveda, če različni izhodi obstajajo. Včasih cariniki zahtevajo (prej omenjeni) izpolnjeni formular ali pa si vzamejo čas in pregledajo našo prtljago, mogoče bo treba tudi pokazati dokazilo o oddani prtljagi, ki smo ga prejeli na začetku poti, na check in okencu.

Še korak in prišli bomo v prostor za prihode (arrivals) od koder si poiščemo pot v širni beli svet – lahko je to zgolj izhod iz stavbe (exit) ali pa si poiščemo ustrezen prevoz z letališča (taxi, metro, bus, vlak...).


"Baggage claim" na letališču Phonsavan, Laos.

No, ostane še: "kaj pa če?".

Ja, lahko se zgodi (meni se je že nekajkrat), da boste ob prihodu zaman iskali svojo prtljago. Ko ugotovite, da vaše prtljage res ni tam, kjer bi morala biti, je treba poiskati okence za izgubljeno prtljago (lost and found). S pomočjo dokazila o oddani prtljagi in vstopnega kupona bo osebje poskušalo ugotoviti kje se je prtljaga izgubila, a če poizvedovanja ne bodo takoj obrodila sadov moramo izpolniti formular, kjer bomo navedli naše in podatke (izgled, barva, oblika...) o prtljagi. Vse kar je povezano z izgubljeno prtljago bi zahtevalo svoj zapis (gre za izgubljeno, poškodovano, ukradeno, pozabljeno in prtljago z zamudo), a vsaj za prvo silo lahko nekaj o svojih pravicah (in tudi drugih, ki se tičejo poletov s komercialnimi letali) izveste tu: Pravice potnikov v letalskem prometu

Pomagate si lahko tudi s spletno stranjo, ki zbira podatke o izgubljeni prtljagi ter pozabljenih in najdenih predmetih po svetovnih letališčih: KLIK


"Dokazilo" o izgubljeni prtljagi, ki sem ga dobil na letališču v Mandalayu, Burma.

Še en praktičen primer gibanja po letališču: BKK za telebane

 

 

 

Komentarji