domov
kontakt
Facebook
RSS
  • Vabimo vas...

    ... da nam pošljete svoj foto, video ali drug material, ki bi ga želeli deliti z drugimi. Odprti smo tudi za predloge, dopolnitve ali morebitne popravke. Kontaktirajte nas!

    Objavljeno: 04.02.2017
Strani:
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika



  • Nyepi - dan, ko se Bali izklopi

    Na Baliju se za 24ur ustavijo vse aktivnosti. Ljudje so cel dan doma v notranjih prostorih, ceste so povsem prazne. Zvečer ni luči, ni televizije, 24ur ni nobenega hrupa. Celo mednarodno letališče je ta dan zaprto. Deluje kot, da na Baliju ni ljudi.

    Objavljeno: 11.02.2018
  • Oman - osnovni nasveti

    Bolj je šlo potovanje k koncu, večja je bila želja, da bi se v to državo še vrnil. Želim si spoznati in videti še več. To je dežela, ki te lahko očara in da vedeti, da smo si ljudje kljub različnim kulturam tako blizu.

    Objavljeno: 28.01.2018
  • Fotokamere za »ekstremne« razmere / voda, prah, pesek, udarci...

    Kamere z zaščito niso samo ozko namenjene za fotografiranje v vodi. Uporabljamo jih lahko za vse namene. Le bolje se počutijo v za druge kamere preveč ekstremnih pogojih.

    Objavljeno: 22.06.2017
  • Tegallalang terasasta riževa polja (Bali - Indonezija)

    Kdor želi te riževe terase doživeti v polni meri, mora biti pri njih že pred osmo zjutraj. Meglice se začenjajo umikati prvih sončnim žarkom. Nizka svetloba da enkratne barve. Tisto pravo Bali zeleno.

    Objavljeno: 16.06.2017
Strani:

 

A A A

Najboljši sladki okusi sveta

Avtor:Nadja Pogačar

Nora sem na sladko in ko potujem po svetu, moje brbončice komaj čakajo, da poskusijo vse najboljše lokalne specialitete. O teh okusih bi lahko pisala še in še, ampak danes se bom omejila samo na sladke okuse. Poskusiš en grižljaj in želiš si še in še in še.

Obožujem tropsko sadje, zato si ga tudi doma večkrat privoščimo. Na »poslovenjene« banane smo se nekako že navadili, ampak okus manga ali ananasa me skoraj vedno razočara in pusti hladno. Saj ni čudno, ko pa je sadje moralo prepotovati pol sveta, da je prišlo do moje kuhinje. In kje bi človek dobil najboljši ananas? V tropih seveda. Jaz sem najboljši ananas do sedaj jedla na Tajskem. Ni bilo potrebno it na tržnico ali v trgovino, stojnice s sadjem so na vsaki ulici. Pred tabo ananas spretno olupijo, ga razrežejo na koščke, dajo v preprosto plastično vrečko in dober tek. To je bil zame najboljši ananas na svetu. Na stojnici lahko izbereš tudi banane, lubenico, liči, mangosteen, papajo ali pa durian, ki ga sama nisem poskusila, zavohala pa sem ga zelo dobro (smrdi tako močno, da domačini vrečko z durianom privežejo kar ven skozi šipo avtomobila, ko sadež peljejo domov). Vse to sadje ima poln in res svež okus. Saj ni čudno, ko pa drevesa s papajami, bananami in kokosovimi orehi rastejo vsepovsod kot pri nas jablane.

Na stojnicah iz tega sadja pripravljajo tudi naravne sokove s 100% sadnim deležem. Ponekod je zraven še dodatna stojnica z veliko kuhinjsko ploščo, na kateri pečejo slastne palačinke. Meni najboljša je bila palačinka z banano in kokosom, prelita s slastnim kondenziranih mlekom Mali. Velikokrat sem doma poskusila narediti podobno specialiteto, pa ni bila nikoli tako dobra kot originalna.

In kokos? Kokosov oreh najdeš na Tajskem vsepovsod, toda kaj ti pomaga, če ga ne znaš odpreti. Mi smo poskusili s pipcem, s kamni in metanjem ob tla, pa ni delovalo nič. Spretni domačin pa enostavno v eno roko vzame kokosov oreh, v drugo meč, pred tvojimi očmi z mečem spretno odseka vrh kokosovega oreha, zapiči vanj slamice in osvežilni napitek je že pripravljen. Ko kokosove vode zmanjka, pa ostane v notranjosti še slasten svež kokos.

Na drugi strani sveta, v Mehiki, sva bila na poročnem potovanju in nikoli ne bom pozabila slastnega manga, ki smo ga tam jedli.

Prav tako v Mehiki smo obiskali tudi lokalno čokoladnico, kjer smo videli postopek izdelave tradicionalne čokolade. Vzamejo kakavova zrna, jih stisnejo v stiskalnici, da nastane gosta masa, dodajo samo sladkor in cimet, z žlicami napolnijo navadne plastične vrečke in čokolada je tu. Potrebno je samo še počakati, da se čokolada v vrečki strdi in lahko jo lomiš na koščke kot trgovinsko. Okus pa je popoln, še danes ga čutim v ustih.

V Turčiji uspevajo banane le na 200km dolgi obali ob sredozemskem morju med mestoma Manavgat in Anamur. Temu delu pravijo tudi bananin raj. Turki so prepričani, da imajo njihove banane čisto poseben okus in mislim, da imajo prav. Obiskali smo eno od plantaž in poskusili posebno vrsto majhnih banan, velikih komaj za dober prsti, njihov okus pa je res neverjeten. Poimenovali smo jih kar medene banane. In če tem bananam dodaš svežo melono, napolnjeno s sladoledom prelitim z medom, dobiš sanjsko sladico za vroče poletne dni.

Rdeča barva je barva Španije. Flamenco, Carmen, bikoborbe in granatno jabolko, vse to so simboli Španije. Drevesa granatnega jabolka so že v cvetju rdečih barv, sadeži rdeče še malce bolj poudarijo, sok granatnega jabolka pa je že kar žlahtno rdeč. Zaradi svoje žive barve je seveda najbolj znan izdelek sirup Granadine, ki ga za pripravo koktejlov uporabljajo barmani povsod po svetu. Sirup doma bogati tudi mojo polico z likerji in koktejli so z njim res raj za brbončice. Najboljše granatno jabolko sem jedla ravno v Granadi, ki v španščini pomeni granatno jabolko. V prijetni kavarni so mi postregli tudi krajevno znani ledeni čaj Sueños de la Alhambra, katerega glavna sestavina je ravno granatno jabolko, dišal pa je po celi ulici.


Najboljši pravi črni čaj pa sem pila v Maleziji. Obiskali smo Cameron Highlands, kjer so ogromne plantaže čaja. Ogledali smo si plantažo, poskusili sami nabirat lističe čaja in videli cel postopek sušenja, na koncu pa ga seveda še degustirali. Po vsem tem ni čudno, da je bil to najboljši čaj kar sem jih kdaj pila, a ne?

O pomarančah in limonah na Siciliji sem že pisala v prispevku Pomlad na Siciliji.

Nasadi so ogromni, sicer zaščiteni z zaprtimi ogradami, toda jaz sem si tako močno želela sama nabirat pomaranče, da sem našla odprt dostop do dreves. Tako sem potešila še eno svojih otroških želja. Zraven pa sta uživala tudi moja otroka: petletnica mi je  pomaranče pomagala nabirat, dvoletnik pa jih je kar sam lupil v avtu med vožnjo in bile so odlične.

Kaj pa Amerika, kjer sem bila že trikrat? Že res, da se Amerika ne more pohvaliti s kakšnimi posebnimi kulinaričnimi presežki, toda je pa tudi res, da tako dobre “cheesecake” ne dobiš nikjer drugje na svetu. In da ne pozabim na Ben & Jerry’s, po mnenju mnogih sladokuscev najboljši sladoled na svetu – tudi ta je ameriški in res slasten.

A imate mogoče še kakšno bolj sladko izkušnjo? Vesela bom, če jo boste delili z nami in mi dali še kakšno idejo za naslednje potovanje…

 

Prispevek je nastal v sodelovanju s Po svetu

Komentarji