domov
kontakt
Facebook
RSS
  • Vabimo vas...

    ... da nam pošljete svoj foto, video ali drug material, ki bi ga želeli deliti z drugimi. Odprti smo tudi za predloge, dopolnitve ali morebitne popravke. Kontaktirajte nas!

    Objavljeno: 04.02.2017
Strani:
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika



  • Nyepi - dan, ko se Bali izklopi

    Na Baliju se za 24ur ustavijo vse aktivnosti. Ljudje so cel dan doma v notranjih prostorih, ceste so povsem prazne. Zvečer ni luči, ni televizije, 24ur ni nobenega hrupa. Celo mednarodno letališče je ta dan zaprto. Deluje kot, da na Baliju ni ljudi.

    Objavljeno: 11.02.2018
  • Oman - osnovni nasveti

    Bolj je šlo potovanje k koncu, večja je bila želja, da bi se v to državo še vrnil. Želim si spoznati in videti še več. To je dežela, ki te lahko očara in da vedeti, da smo si ljudje kljub različnim kulturam tako blizu.

    Objavljeno: 28.01.2018
  • Fotokamere za »ekstremne« razmere / voda, prah, pesek, udarci...

    Kamere z zaščito niso samo ozko namenjene za fotografiranje v vodi. Uporabljamo jih lahko za vse namene. Le bolje se počutijo v za druge kamere preveč ekstremnih pogojih.

    Objavljeno: 22.06.2017
  • Tegallalang terasasta riževa polja (Bali - Indonezija)

    Kdor želi te riževe terase doživeti v polni meri, mora biti pri njih že pred osmo zjutraj. Meglice se začenjajo umikati prvih sončnim žarkom. Nizka svetloba da enkratne barve. Tisto pravo Bali zeleno.

    Objavljeno: 16.06.2017
Strani:

 

A A A

Odgovorno popotništvo I.

Avtor:Tina Cocej, fotografije: Marko Petrič

Z razmahom letalskega prevoza in novih tehnologij je svet v zadnjih letih postal manjši kot kdajkoli prej in s tem vse bolj dostopen širši množici popotnikov. Nekoč oddaljene, eksotične destinacije so na dosegu roke s precej manj truda kot nekoč, ko je bilo tovrstno raziskovanje sveta rezervirano za najbolj drzne avanturiste. Razvoj backpackerstva, ki za mnoge predstavlja poceni obliko potovanja, je prav tako pripomogel k vse večjim množicam turistov tudi v najbolj oddaljenih koščkih sveta.
Številni popotniki stremijo k odkrivanju vedno novega in nedotaknjenega. Želijo si neokrnjene narave, starodavnih običajev, edinstvenih kultur, ki so v tem globalnem svetu še ostali pristni. A vsako tovrstno potovanje posameznika nekako vpliva na vso to nedotaknjenost in pristnost. Lahko bi trdili, da če si popotnik želi zmanjšati svoj vpliv na spreminjanje neke kulture, naj raje ostane doma, saj se je temu zelo težko, če ne že nemogoče izogniti. Vsaka interakcija neke kulture s tujim bo v le-to prinesla spremembe. Vendar pa je vseeno kar nekaj dejavnikov in vprašanj, ki bi jih popotnik moral premisliti in vključiti v svoj popotniški načrt, da bo njegov vpliv tako na kulturo kot naravo, ki ju obišče, minimalen, ali v nekaterih vidikih celo pozitiven.

ODGOVORNO RAVNANJE DO OKOLJA

V zadnjem času se o varovanju okolja in naravnih virov veliko govori in ljudje postajamo vse bolj ozaveščeni. A če je eko obnašanje v rutinskem vsakodnevnem življenju, kjer poznamo kolesarske poti in vemo, kje najti ločene zabojnike za smeti in doma pridelano zelenjavo, lahko, na vse to še preradi pozabimo na potovanjih. Pa bi prav tam morali še posebej paziti, da dajemo zgled državam, kjer ekološka zavest še ni tako razvita. Konec koncev številni naši odpadki že tako ali tako končajo v državah v razvoju, saj jih v zahodnem svetu nočemo na svojem pragu (mnogokrat jih tja pošljemo celo pod pretvezo recikliranja oziroma predelave in ponovne uporabe, a v resnici končajo na smetiščih).
Vedno večje množice obiskovalcev imajo lahko na okolje izredno slab vpliv, česar se moramo nujno zavedati. Dosti dela je na lokalnih oblasteh, ki v nekaterih primerih omejijo število obiskovalcev (ali o tem vsaj razmišljajo), kot so to storili v primeru ene glavnih tursitičnih znamenitosti Južne Amerike; perujskem Machu Picchuju. Starodavno inkovsko mesto, zgrajeno na strmih pobočjih, namreč plačuje davek turističnega buma. Veliko število obiskovalcev povzroča erozijo, ki uničuje ta skrivnostni objekt. Da smeti, ki jih vzdolž poti za sabo puščajo obiskovalci, ki se nanj povzpnejo preko različnih večdnevnih trekingov, niti ne govorimo. Oblasti so se zato odločile, da število obiskovalcev omejijo na 2500 na dan. Dosti pa lahko naredimo tudi sami, le v navado nam mora preiti.

Pomanjkanje čiste pitne vode je problematika, ki bo žal postajala vse bolj pereča. Tudi v krajih, kjer se zdi, da vode ne primanjkuje, se do nje ne smemo obnašati mačehovsko. Čeprav je račun za vodo že vključen v ceno nočitve v hotelu, to ne pomeni, da smo do porabe vode lahko popolnoma brezbrižni. Tudi v hotelski sobi upoštevajmo klasične nasvete za zmanjšanje porabe vode od doma: trajanje tuširanja omejimo na nujno, ko si umivamo zobe ali roke, naj bo pipa odprta le, ko dejansko uporabljamo vodo.

Ker marsikje po svetu niso blagoslovljeni s pitno vodo iz vodovodnih pip, smo dostikrat prisiljeni kupovati vodo v plastenkah. Alternativa, o kateri je vredno razmisliti, so filtri za vodo ali tablete za prečiščevanje, s katerimi prečistimo vodo in se tako izognemo nakupovanju nepotrebnih plastenk. Filtri za vodo so nepogrešljivi tudi na daljših trekingih, kjer nimamo možnosti nakupa vode. V primeru, da se kjub temu odločimo za kupovanje vode v plastenkah, kupimo večje plastenke, tudi nekaj literske, če je le mogoče, in vodo za dnevna potepanja pretočimo v manjšo stekleničko za večkratno uporabo. To bo tudi cenovno nekoliko ugodneje.
Mnogokrat se ne da izogniti plastičnim in drugim odpadkom, ki močno obremenjujejo okolje. Morda se pokušajmo prisiliti, da čim več plastičnih odpadkov odnesemo s sabo domov. Ne le do hotelske sobe, temveč dobesedno na letalo in domov. Sama to prakticiram predvsem za plastične vrečke. Tako se prisilimo, da premislimo, kaj kupujemo, saj se zavemo, koliko nepotrebnih smeti puščamo za sabo. In če smo že ravno pri zloglasnih plastičnih vrečkah - mislim, da ni potrebno posebej poudariti, da se jih izogibamo, kjerkoli že smo. Tudi hrana in drugi izdelki, ki jih kupujemo, naj bo zapakirana v čim manj odvečne embalaže. Če je le mogoče, prosimo, da nam nakupljeno zložijo v papirnate škrniclje ali kar star časopisni papir. Da ne smetimo, temveč odpadke odlagamo v za to primerne koše za smeti, je tako samoumevno, da je pravzaprav, upam vsaj, nepotrebno poudariti.

Posebno skrb ohranjanju okolja čistega in nedotaknjenega moramo nameniti, kadar se odpravimo na trekinge. Sicer nas dostikrat na to opozarjajo že vodiči, a včasih je dobro, če prevzamemo pobudo. Med hojo ostajamo na uhojeni poti, saj širjenje stez lahko povzroča erozijo prsti. Pri pranju posode ne uporabljamo detergentov, prav tako pri umivanju v rekah. Če že, uporabimo bio razgradljiva čistila. Pazljivi smo tudi pri uporabi le-teh v bližini pitne vode. Vse odpadke odnesemo s sabo nazaj v civilizacijo, tudi tiste nekoliko manj prijetne, kot je WC papir ali ženski higienski pripomočki. Smeti ne zažigamo ali zakopavamo. Tako kot ničesar ne pustimo v naravi, tudi ničesar od tam ne odnesemo - nobenih rastlin ali celo živali. Živa bitja, najsi bodo rastline ali živali, pustimo čim bolj pri miru in poskušamo čim manj vplivati na njihovo bivanje v ekosistemu. Živali ne lovimo, se jih ne dotikamo ali jih strašimo. Marsikje so živali precej navajene obiskovalcev in se vsaj na videz ne vznemirjajo, a to nikakor ne pomeni, da jih lahko božamo. Vodiči nam bojo ponavadi jasno povedali, koliko se v tem primeru lahko približamo živalim in to upoštevamo. Če vidimo odpadke, jih poberemo in odnesemo s sabo, tudi, če niso naši. K vsemu temu spodbujamo tudi morebitne sopotnike in vodiča.
Ko iščemo nastanitve v hotelih ali hostlih je vredno vložiti nekaj truda, saj se marsikje najdejo eko-ozaveščeni hoteli. Dober eko hotel vsaj del električne energije pridobiva iz sončnih celic ali kakega drugega obnovljivega vira, na ta način ogreva tudi vodo, poskrbi za ločevanje odpadkov, tudi eko stranišča, ki odpadke uporabijo za kompost, niso več redkost. Pri gradnji uporabljajo naravne materijale in še marsikateri ukrep se najde. Tudi v navadnih hotelih lahko poskrbimo za ekološkost. Brisač nikakor ni potrebno prati vsak dan, brez skrbi za svojo higieno jih lahko uporabimo večkrat in tako prispevamo k zmanjšanju porabe vode in okolju škodljivih pralnih praškov.
Če imamo radi živali, nas hitro premamijo obiski raznih živalskih vrtov ali drugih oblik interakcij s sicer divjimi živalmi, ki nam jih dostikrat ponujajo za precejšnje denarce. Številni živalski vrtovi ne dosegajo primernih standardov, zato jih s svojim obiskom ne podpirajmo. Podobno velja za cirkuse ali druge - tudi poulične - predstave, v katerih nastopajo živali. Uprimo se raznim plavanjem z delfini, tako v vodnih parkih kot v naravnem okolju. Delfini so izredno inteligentne živali, ki pa jim prislina družba množice čolnov, ki jim sledi po zalivu, prej škodi kot jih zabava.
Prav tako nikakor ne kupujmo izdelkov, narejenih iz ogroženih živalskih ali rastlinskih vrst. Če ne zaradi našega naravovarstvenega čuta, pa zaradi kazni, ki nas čaka na carini, če naš nedovoljeni tovor odkrijejo.

Kljub svojemu (vsakodnevnemu) prizadevanju za čistejši planet pa imam tudi sama črno packo, zaradi katere imam nekoliko slabo vest: letalski promet je eden izmed vedno večjih onesnaževalcev okolja. Seveda se da vedno posluževati okolju bolj prijaznih prevoznih sredstev, a pri bolj oddaljenih destinacijah in pomanjkanju časa se letalom ne da izogniti. Obseg letalskega prometa se je tudi zahvaljujoč nizkocenovnim prevoznikom precej povečal, kar na okolje nikakor nima najboljšega vpliva.
Nekatere raziskave celo kažejo, da bi naj do leta 2050 letalski promet postal eden izmed glavnih vzrokov za globalno segrevanje. Med leti 1990 in 2006 se je izpust toplogrednih plinov zaradi letalskega prometa v Evropski Uniji povečal kar za 87%.

Tu kot posameznik pravzaprav ne moremo storiti veliko, da bi zmanjšali svoj ogljikov odtis na tem področju. Lahko le preprosto ne letimo. Lahko pa poskušamo svoje grehe popraviti na drugih področjih. Posadimo drevo, kadar smo doma, se izogibamo neekoloških načinov prevoza, vključujemo se v okoljevarstvene akcije...


 

Komentarji