domov
kontakt
Facebook
RSS
  • Vabimo vas...

    ... da nam pošljete svoj foto, video ali drug material, ki bi ga želeli deliti z drugimi. Odprti smo tudi za predloge, dopolnitve ali morebitne popravke. Kontaktirajte nas!

    Objavljeno: 04.02.2017
Strani:
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika



  • Fotokamere za »ekstremne« razmere / voda, prah, pesek, udarci...

    Kamere z zaščito niso samo ozko namenjene za fotografiranje v vodi. Uporabljamo jih lahko za vse namene. Le bolje se počutijo v za druge kamere preveč ekstremnih pogojih.

    Objavljeno: 22.06.2017
  • Tegallalang terasasta riževa polja (Bali - Indonezija)

    Kdor želi te riževe terase doživeti v polni meri, mora biti pri njih že pred osmo zjutraj. Meglice se začenjajo umikati prvih sončnim žarkom. Nizka svetloba da enkratne barve. Tisto pravo Bali zeleno.

    Objavljeno: 16.06.2017
  • Filipini - spregledani biser v Tihem oceanu

    Filipini so z več kot 7000 otoki odmaknjeni od ponorelega sveta. S svojo nedolžnostjo in nevsiljivostjo ponujajo obiskovalcu vrnitev k svojemu bistvu, ko človeku obstoja še ni bilo potrebno dokazovati v smislu denarja ali materialnih dobrin.

    Objavljeno: 06.06.2017
  • Portreti z Balija - Fotoreportaža

    Bali, rajski Bali. Pa je res? Seveda je. Samo ne mislite, da Bali pomeni samo rajske plaže. Nudi tudi vse drugo, predvsem pa nekaj, kar smo pri nas že pozabili. Nasmeh, ki vas čaka povsod. Predlagam vam, da pojdite stran od turističnih destinacij in se prepustite domačinom.

    Objavljeno: 10.04.2017
Strani:
A A A

Sirija - Jordanija - Libanon

Avtor:Tadej Bolta

To potovanje ni noben fotografski presežek. Osnovna fotografska oprema in še brez znanja o fotografiranju. Zakaj sem torej izbral to potovanje za objavo? Predvsem zaradi razmer v Siriji trenutno. Verjetno še dolgo nihče ne bo več potoval tja. Od tam prihajajo same žalostne fotografije. Porušena mesta, vasi, porušeni zgodovinski in arhitekturni spomeniki in navsezadnje fotografije žalostnih usod ljudi. Težko je to gledati, ker ljudje v Siriji so neverjetno prijazni, gostoljubni, nevsiljivi do popotnikov. Tisti, ki ste potovali recimo v Egipt ali Tunizijo razumete, kaj pomeni da so ljudje vsiljivi, nadležni. In tega v Siriji ni! Pristna dežela, pristni ljudje, pristna hrana. In navsezadnje, res bogata dežela z arhitekturo in zgodovino!
Do Istanbula sem potoval z vlakom. Res epsko potovanje. Do Niša stvar ni nič posebnega, potem pa na vlak začnejo prihajati lokalni potniki, sama vožnja pa zaradi zastarelih tirov postane izredno počasna. Na nekaterih postajah vlak sploh ne ustavi, a ljudje vseeno vstopajo in izstopajo, ker se zadeva premika tako počasi. Pred mejo z Bolgarijo na vlak pride en kup potnikov obloženih s kupi cigaret. Gospa iz kupeja je skrila celo vrečo cigaret pod svojo krilo. Še sam sem imel en zavoj njenih cigaret v ruzaku. Pride carinik, gospa mu stisne v roko nekaj denarja in ta gre naprej. Pa sta oba nekaj zaslužila.


švercanje cigaret čez mejo

V Istanbulu se presedem na avtobus do meje s Sirijo, tam pa na prvi avtobus za Sirijo. Na avtobusu spoznam Francoza s katerim sem potoval naslednja dva tedna. Prva dva dni preživiva v mestu Alepo. Sprehajava se po suku (arabska beseda za bazar, tržnico), pijeva čaj, kadiva vodne pipe, itd. Popolna uživancija. Okoli mesta si pogledava ostanke iz bizantinskih časov, v mestu se vzpneva na citadelo - trdnjavo nad mestom, ki v vsej njeni zgodovini v vseh obleganjih ni bila nikoli osvojena. Žal pa je danes zaradi vojne citadela že zelo poškodovan.


Alepo
 


Alepo
 


suk, Alepo
 


citadela, Alepo

Naslednjih nekaj dni potujeva iz kraja v kraj. Na obalnem mestecu Latakija se nama pridruži Slovak. V hotelu kot begunec biva Iračan, ki tekoče govori hrvaško. Pred desetletji je bil na študentski izmenjavi v Mostarju. Ustavimo se še na dveh križarskih gradovih, v mestu Hama, kjer imajo ogromna lesena rimska kolesa. V puščavi si pogledamo samostan Mar Musa. Malo naprej pa leži mestece Maalula, kjer govorijo aramejsko - Jezusov jezik. Na koncu pa še Palmira, mogočni rimski ostanki sredi sirijske puščave. V Palmiri me v angleščini neki otrok vpraša, iz kje sem. Odgovorim: ''Slovenia''. In pravi nazaj po naše: ''Kako si?''. Začuden mu odgovorim, da sem dobro. In on meni nazaj: ''Šta lažeš?'' Nekaj časa ga gledam, potem mi pa pokaže na mizo v bližnjem lokalu. Grem do tja in tam na pivu sedijo štirje Hrvatje, ki delajo na naftnih poljih v Siriji. Česa vse ne doživiš!


križarski grad Saladin
 


rimsko vodno kolo, Homs
 


samostan Mar Musa
 


Palmira

Za konec Sirije pa Damask. Verjetno je že marsikdo bil v Istanbulu in ga je mesto popolnoma prevzelo. Ampak Damask popolnoma zasenči Istanbul. Mesto z neverjetno zgodovino. Imajo četrto najpomembnejšo mošejo za muslimane na svetu, ki je bila pred tem cerkev, nekaj časa pa celo oboje! Imajo največji, najdaljši in najstarejši suk na svetu, katerega sem raziskoval nekaj dni. Da prijaznih domačinov, vrveža na ulicah sploh ne omenjam. Res odlična pa je bila tudi hrana. Za nekaj deset centov sem si kupil nekaj kruha za zajtrk, v lokalu sem dobil sire, čaj, humus… Za kosilo šiš kebabi, solate, humus, pečeni piščanci… Vse res odlično začinjeno. Obiskal sem tudi brivca, ki mi je nudil celotno nego obraza, od masaže, odpiranje por, odstranjevanje dlak iz ušesa in celo iz nosu. 


suk, Damask
 


suk, Damask
 


suk, Damask
 


Damask

V Damasku sva se s Slovakom poslovila od Francoza ter odšla naprej v Jordanijo. Naredila sva klasično turistično pot. Rimski mesti Jeraš in Um Kais. S slednjega je lep pogled na Golansko planoto, ki je že desetletja vir spora med Sirijo in Izraelom. Kopala sva se v Mrtvem morju in v Akabi ob Rdečem morju. Prespala sva v eni izmed najlepših puščav na svetu Vadi Rum. 


Um Kais
 


Golanska planota, Um Kais - Jordanija
 


zaradi vseh napetosti med Izraelom in Sirijo je ob mejah veliko vojske, Um Kais - Jordanija
 


Wadi Rum

Vrhunec Jordanije, če ne celo potovanja, pa je bila Petra. Petra ni samo tista največkrat videna v steno vklesana fasada.  Sprehodiš se skozi skoraj 2 km dolg ozek kanjon in na koncu se ti odpre pogled na to največkrat videno grobnico, ki ji rečejo Zakladnica. Takoj za Zakladnico se ti odpre dolga in široka dolina, na desni grobnica pri grobnici, na levi teater, rimski tempelj, stebri, itd. Na koncu doline pa te čaka še skoraj 2 km dolg vzpon do zadnje grobnice, ki ji zaradi njene fasade rečejo Samostan. In ob sončnem zahodu je bil meni pogled nanjo še veličastnejši, kot na Zakladnico, ki je vsem najbolj poznana.


Petra
 


pogled iz kanjona na Zakladnico, Petra
 


Samostan v sončnem zahodu. Da si boste predstavljali velikost poiščite na vrhu Samostana na sredini in rahlo na desni majhno modro piko, to sem jaz. Petra
 

Za konec pa sva se Slovakom ustavila še v Libanonu in malo preverila nočno življenje. In potem so se najine poti ločile. Slovak je nadaljeval proti skrajnemu vzhodu Sirije, sam pa proti Istanbulu in tam na vlak za Slovenijo.

Tadejeva potovanja

 

Komentarji