domov
kontakt
Facebook
RSS
  • Vabimo vas...

    ... da nam pošljete svoj foto, video ali drug material, ki bi ga želeli deliti z drugimi. Odprti smo tudi za predloge, dopolnitve ali morebitne popravke. Kontaktirajte nas!

    Objavljeno: 04.02.2017
Strani:
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika



  • Nyepi - dan, ko se Bali izklopi

    Na Baliju se za 24ur ustavijo vse aktivnosti. Ljudje so cel dan doma v notranjih prostorih, ceste so povsem prazne. Zvečer ni luči, ni televizije, 24ur ni nobenega hrupa. Celo mednarodno letališče je ta dan zaprto. Deluje kot, da na Baliju ni ljudi.

    Objavljeno: 11.02.2018
  • Oman - osnovni nasveti

    Bolj je šlo potovanje k koncu, večja je bila želja, da bi se v to državo še vrnil. Želim si spoznati in videti še več. To je dežela, ki te lahko očara in da vedeti, da smo si ljudje kljub različnim kulturam tako blizu.

    Objavljeno: 28.01.2018
  • Fotokamere za »ekstremne« razmere / voda, prah, pesek, udarci...

    Kamere z zaščito niso samo ozko namenjene za fotografiranje v vodi. Uporabljamo jih lahko za vse namene. Le bolje se počutijo v za druge kamere preveč ekstremnih pogojih.

    Objavljeno: 22.06.2017
  • Tegallalang terasasta riževa polja (Bali - Indonezija)

    Kdor želi te riževe terase doživeti v polni meri, mora biti pri njih že pred osmo zjutraj. Meglice se začenjajo umikati prvih sončnim žarkom. Nizka svetloba da enkratne barve. Tisto pravo Bali zeleno.

    Objavljeno: 16.06.2017
Strani:

 

A A A

Šrilanka / FotoPOTEP po deželi izobilja

Avtor:Matjaž Intihar

Peljeva se proti vzhodu. Malin ustavi v majhni, s koli skupaj sestavljeni trgovinici in kupi betel liste in betel oreščke. Že med vaščani sem spoznal, da zelo radi žvečijo betel liste. Baje, da imajo večji stimulans kot kava, oziroma jih celo malo "zadane"! Oreščki iz betel palme pa so zelo cenjeni prav med Vedami.
Malo kasneje se ustaviva na pijači, v drugi vasi z domačo majhno trgovino. Malo pogledam ponudbo in na vrečki zagledam zanimivo podobo. Kot tisti kuhar iz nam znane Vegete.

Po dveh urah vožnje zavijeva na stransko cesto, kjer je bil dogovorjen za srečanje z Vedami. Iz bližnje trgovinice pridejo k avtu »čudni« možje s sekirami na ramah. Hodili so okoli avta, na sebi so imeli samo cunjo okoli bokov. Malin je bil prestrašen, sploh ni odprl okna in je na dobljeno številko poklical. Izkazalo se je, da je klical fanta iz skupine, da je on najina veza in naju je čakal. Malin ga je komaj razumel, saj Vede govorijo svoj jezik. Po krajšem pogovoru, ki je potekal bolj z rokami, je Malin rekel, gremo skupaj, ker nama bo pokazal pot naprej. No torej, to so Vede. Ko se nama je pridružil v avtu, sem takoj zaznal močan, neznan vonj. Oba z Malinom sva hitro odprla okna, dejoč, da je vroče. Prišli smo do bližnjega jezera in peš nadaljevali po poti ob jezeru, kjer nas je čakal ravno tako oblečen starejši možak z obvezno sekiro na rami. Iz gozda so prišli še trije fantje, ki so imeli cunjo prekrito s krilom iz zelenih listnatih vej. Starejša dva sta imela lok in puščici, mlajši ni imel orodja. Zopet težak razpoznavni pogovor in Malin nekako ugotavlja, da so sami ob jezeru, lovijo in da nama bodo pokazali njihov način življenja. Glede fotografiranja pa da ni prepričan kaj so mu odgovorili. Ja nič, kamero iz rame in da vidim. Še preden sem dvignil fotokamero, me "ata" prime za obe roki, jih pomalo strese navzdol, odkimava z glavo in glasno izgovori - hondai. Pogleda Malina, nekaj razpravljajo in dobiva odgovor, da je to dobrodošlica, pozdrav. Odkimavanje pa pri njih potrditev. Torej, hondai!

Najprej so prikazali, kako zanetijo ogenj (kremen, netilo, kovinsko držalo). Vse stvari, ki jih potrebujejo, nosijo s seboj (ali na rami ali v zavihku cunje - oblačila na sprednji strani). Nad ogenj so  pristavili lonec z vodo in starejši možak je začek oddajati glasove kot ritualna pesem, mlajši pa so plesali okoli ognja. Vsake toliko časa so se poškropili z vodo po glavi oz. telesu, plesali so vse hitreje. Ples se je končal pred starcem, ki je lonec vzel, me z vročo vodo »blagoslovil« in s tem odgnal zle duhove.

Starec je pokazal še, kako uspavajo otroka (pesem) in kako z urokom in vrženo sekiro odženejo slona. Fantje so demonstrirali lov živali, nato pa še zaplesali okoli navideznega ulova. Malo hecno sicer izgleda, a danes še vedno lovijo in se z lovom tudi preživljajo.
Poizkusil sem se še v streljanju z lokom (uporabljajo ga kot lok s puščicami ali kot fračo s kamni). Puščice imajo lesene in jih ne namakajo ali mažejo s strupi.
Za konec so razkazali svoje izdelke (nakit, okraske, ki odganjajo zle duhove, vaze). Vse je narejeno ali iz lesa ali iz jelenovega rogovja.

Dan se je že gibal v pozno popoldne. Utrujen, a zadovoljen z videnim, sem se prepustil Malinu, da me je odpeljal do hotela. Iz sobe sem samo še "ustrelil" proti sončnemu zahodu. Drugo jutro bo treba zgodaj na pot. Malin je organiziral obisk družine, tam nekje "bogu za hrbtom". Zmenil se je kar z natakarico v eni manjši restavraciji, v kateri sva bila na kosilu.


Strani: Prejšnja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Naslednja

Komentarji