domov
kontakt
Facebook
RSS
  • Vabimo vas...

    ... da nam pošljete svoj foto, video ali drug material, ki bi ga želeli deliti z drugimi. Odprti smo tudi za predloge, dopolnitve ali morebitne popravke. Kontaktirajte nas!

    Objavljeno: 04.02.2017
Strani:
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika



  • Nyepi - dan, ko se Bali izklopi

    Na Baliju se za 24ur ustavijo vse aktivnosti. Ljudje so cel dan doma v notranjih prostorih, ceste so povsem prazne. Zvečer ni luči, ni televizije, 24ur ni nobenega hrupa. Celo mednarodno letališče je ta dan zaprto. Deluje kot, da na Baliju ni ljudi.

    Objavljeno: 11.02.2018
  • Oman - osnovni nasveti

    Bolj je šlo potovanje k koncu, večja je bila želja, da bi se v to državo še vrnil. Želim si spoznati in videti še več. To je dežela, ki te lahko očara in da vedeti, da smo si ljudje kljub različnim kulturam tako blizu.

    Objavljeno: 28.01.2018
  • Fotokamere za »ekstremne« razmere / voda, prah, pesek, udarci...

    Kamere z zaščito niso samo ozko namenjene za fotografiranje v vodi. Uporabljamo jih lahko za vse namene. Le bolje se počutijo v za druge kamere preveč ekstremnih pogojih.

    Objavljeno: 22.06.2017
  • Tegallalang terasasta riževa polja (Bali - Indonezija)

    Kdor želi te riževe terase doživeti v polni meri, mora biti pri njih že pred osmo zjutraj. Meglice se začenjajo umikati prvih sončnim žarkom. Nizka svetloba da enkratne barve. Tisto pravo Bali zeleno.

    Objavljeno: 16.06.2017
Strani:

 

A A A

Šrilanka / FotoPOTEP po deželi izobilja

Avtor:Matjaž Intihar

Po dobrem zajtrku sem šel naprej v mesto Nuwara Eliya zamenjat denar. Tokrat v banko Peoples bank, kjer sem zamenjal 150 Eur (21.450 Rp). Banka je bila velika, na vhodu so stali trije varnostniki v uniformah, vsak je imel puško in pištolo.

Cesta je šla v ovinkih vseskozi navzgor, postajalo je prijetno hladno, skoraj domače. Na 800m nadmorske višine je kot pri nas poleti v hribih. Ustavila sva se na čajevih poljih predelovalnice Pedro. Čeprav je Malin navijal za ogled tovarne, sem z dosedanjimi izkušnjami podkrepljen samo malo priprl oči in rekel, fotografiranje obiranja čaja. Navihan fant pozna vse možnosti, le malo ga je treba prijeti. Nekoliko višje od glavne ceste je precej žensk obiralo čajeve grme. Z Malinom se sprehodiva, malo jih ogovori in dobila sva dovoljenje, da se sprehodiva med čajevci. Gre za drevesa, ki bi zrasla več metrov, če jim ne bi trgali vrhnjih listov. Vsaka obiralka ima palico, s katero določi višino čajevih poganjkov – tako ve, katere vršičke mora odtrgati. Trga z obema rokama in obvezno mora odtrgati samo zgornje tri lističe. Nič več, nič manj. Torej trganje ni kar tako v tri dni, ampak mora imeti veliko rutino, da v hitrosti vedno odtrga tri lističe skupaj. Ko ima roki polni čajevih listov, le-te odloži v vrečo, ki jo nosi na glavi. Na glavi ima najprej zavito brisačo, na njo pa si da vrečo (na robu vreče je elastika, ki si jo potegne na glavo). V vrečo nabere do 14 kg čajevih listov, nato jo sprazni v večji pleteni koš. Čaj nabirajo od 8h do 16h, vmes imajo le pol ure za kosilo. Na poljih delajo le ženske, med obiranjem se stalno pogovarjajo ali kaj zapojejo. Jutro je bilo prekrasno. Močna svetloba, modro nebo z belimi oblački, uporabil sem še bliskavico in bil je pravi fotografski užitek.


Moj vodnik/šofer Malin. Sredi čajevega polja, v ozadju pa predelovalnica čaja Pedro, kamor me je hotel na vsak način pripeljati. Nič ne bo Malin, pripeljal si me na čudovito mesto. Evo ti ene fotke, boš lahko ob njej povedal, da si "big boss" na svoji plantaži čaja. hehe

Dve uri sem se zadržal v poljih. Nadaljeval sem proti JV, ovinkasta cesta se je zdaj vztrajno spuščala. Prišel sem do slapa Rawana (tu so se ljudje umivali, kopali). Kot sem že omenil, za čistočo zelo skrbijo. Tudi oblačila izgledajo čista, le zlikana niso. Na poti do hotela sem poslikal še Betel palmo in njene oreščke.
Vode je zaradi obilo dežja v monsunskih mesecih obilo. Kjerkoli naredijo luknjo, se nabere čista voda. Prav tako je veliko potokov.

Proti večeru sem prišel v Hibiscus garden hotel – lep hotel s posameznimi bungalovi, v centru med njimi je bazen. V istem hotelu je bila skupina Slovencev z agencijo Vard. Zanimivo je, da je hotel iz glavne asfaltirane ceste oddaljen 500m. Do njega pa pelje blatna cesta. Ne sekirajo se kaj dosti, saj te pripeljejo in odpeljejo iz hotela, peš pa ja ne bo hodil naokoli nihče.


Strani: Prejšnja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Naslednja

Komentarji