domov
kontakt
Facebook
RSS
  • Vabimo vas...

    ... da nam pošljete svoj foto, video ali drug material, ki bi ga želeli deliti z drugimi. Odprti smo tudi za predloge, dopolnitve ali morebitne popravke. Kontaktirajte nas!

    Objavljeno: 04.02.2017
Strani:
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika



  • Fotokamere za »ekstremne« razmere / voda, prah, pesek, udarci...

    Kamere z zaščito niso samo ozko namenjene za fotografiranje v vodi. Uporabljamo jih lahko za vse namene. Le bolje se počutijo v za druge kamere preveč ekstremnih pogojih.

    Objavljeno: 22.06.2017
  • Tegallalang terasasta riževa polja (Bali - Indonezija)

    Kdor želi te riževe terase doživeti v polni meri, mora biti pri njih že pred osmo zjutraj. Meglice se začenjajo umikati prvih sončnim žarkom. Nizka svetloba da enkratne barve. Tisto pravo Bali zeleno.

    Objavljeno: 16.06.2017
  • Filipini - spregledani biser v Tihem oceanu

    Filipini so z več kot 7000 otoki odmaknjeni od ponorelega sveta. S svojo nedolžnostjo in nevsiljivostjo ponujajo obiskovalcu vrnitev k svojemu bistvu, ko človeku obstoja še ni bilo potrebno dokazovati v smislu denarja ali materialnih dobrin.

    Objavljeno: 06.06.2017
  • Portreti z Balija - Fotoreportaža

    Bali, rajski Bali. Pa je res? Seveda je. Samo ne mislite, da Bali pomeni samo rajske plaže. Nudi tudi vse drugo, predvsem pa nekaj, kar smo pri nas že pozabili. Nasmeh, ki vas čaka povsod. Predlagam vam, da pojdite stran od turističnih destinacij in se prepustite domačinom.

    Objavljeno: 10.04.2017
Strani:
A A A

Tenerife / FotoPOTEP reportaža (marec 2013)

Avtor:Matjaž Intihar

Štirikrat sem že bil na največjem izmed Kanarskih otokov. Tenerife je po obliki podoben Sloveniji. Vendar je za 10 krat manjši, s pol manj uradnimi prebivalci, a letno ga obišče več kot pet milijonov turistov. Toliko turizma!
Tudi sam sem bil sprva skeptičen. Le kaj sploh lahko delaš na tako turistično obiskanem otoku? Ker sem bil vabljen na kongres, je tako vprašanje brezpredmetno in samo še uživaš ter sprejemaš ponujeno in spoznavaš novo okolico.
Otok Tenerife spada med Kanarske otoke (skupaj jih je sedem), ki so del Makaronezije (otočja ob zahodni Afriki). Kanarski otoki imajo avtonomen status pod okriljem Španije.
Tenerifi so mi bili že prvič tako zanimivi, da sem se odločil na njih skočiti še dvakrat. Seveda ne v smislu angleškega ali nemškega penzion turista, ki so v veliki večini in samo iščejo tople, sončne dni, malo ali nič dežja, neko različico kopanja v morju ter sončenja na mivkastih plažah ali ob bazenih. Temperatura je od jutra do večera vedno nekje med 20 in 25 stopinj.
Tenerifi so zanimivi za igralce golfa, kolesarje in druge, ki želijo iz evropskih hladnih sivih dni pobegniti na toplo oziroma poleti ubežati premočni vročini in vlagi.
Po prvem dvomu kaj na takem turističnem otoku početi, se lahko tudi popotniku, fotografu odpre povsem nov svet. Zame velja, da vse skupaj spremljam preko objektiva.
Otok je vulkanskega izvora, zelo gorat, z razgibano pokrajino in vsakih 10km drugačno podobo, različno klimo, rastlinjem...
Na otoku kraljuje vrh gore (vulkana) El Teide, ki je visok kar 3718m. Je tretji najvišji vulkan na svetu in najvišji v Atlantiku. Če si na otoku aktiven od jutra do večera, imaš kaj videti in fotografirati. Izposoja avta je enostavna in poceni, bencin prav tako (1,1€ za liter), ceste res odlične, vsak del otoka pa tako zanimiv, da te kot fotografa nikoli ne pusti ravnodušnega. Še toliko bolj, če ti svetloba služi. Tenerife so fotografu zanimivi predvsem zaradi krajinske fotografije, obenem pa nudijo veliko zadovoljstva tudi glede oddiha in ponudbe klasičnega turizma.

Ker otok že dobro poznam, vem, da lahko vsakega fotografa še kako preseneti. Zato sem se odločil te zanimive krajinske kotičke pokazati tudi drugim in za moj četrti obisk otoka sem pripravil FotoPOTEP. Teden dni je več kot zadosti, da preko fotokamere spoznamo najlepše kotičke otoka in spoznamo tudi kakšne bolj turistične lokacije.

FotoPOTEP je malo drugačen način potovanja. Poudarek je na fotografiji, da lahko doma preko prezentacije pokažemo najlepše motive; otok, vasi, ljudi, plaže in način življenja. Večinoma smo cel dan med motivi in takrat, ko svetloba ne služi, je čas za bolj turistični ogled otoka. Zvečer pa uživanje ob fotografiranju sončnega zahoda, pregleda fotografij ali na sprehodu ob obali v objemu turističnega vrveža.
Ko prideš domov, imaš kaj pokazati. Klasični popotnik ima veliko za povedati. Vsi s fotokamero v roki pa lahko obenem preko fotografij še pokažemo lepoto narave, plaže, ozke ceste in prepade, goro El Teide, klif Los Gigantes, krasne vasi in enkratne barve tako sončnega vzhoda kot zahoda.
Ni čudno, da gremo na Tenerife zopet novembra 2013 (možnost prijav sledi). Več pa v sliki in ob njih zapisani besedi.


Popoldan, dan pred odhodom je pri nas izgledalo takole in čez noč so še napovedovali snežne padavine. Naslednje jutro sem skozi Ljubljano in do Brnika srečal samo par avtomobilov. Zanimivo je iti na pot v tople kraje, medtem ko je doma namesto fotokamere za hobi v rokah snežna lopata.
 


Še zadnji posnetek pred odhodom. Na Tenerifih pa nas čaka sonce in prijetnih 22 stopinj.



Tenerife so kazali povsem drugačno sliko. Pogled na naše apartmaje.



Ker smo na Tenerife prišli popoldan, smo se na hitro razporedili po sobah in s fotokamero v turistično okolico.



Plaže se vrstijo ena za drugo. Vsepovsod mivka. Črna je naravna, bela navožena iz Sahare. Voda prijetna, a ne za tiste, ki imajo radi malo bolj toplo, tudi plavanje od obale ni priporočljivo. Letos sem imel občutek, da je na otoku pol manj turistov.



Tudi v povsem turističnem delu Costa Adeye se lahko najdejo zanimivi motivi. Kar 10km je dolga obala na južnem delu, ob kateri je hotel ob hotelu. Samo kilometer navzgor pa ste že lahko v drugem, krepko manj turističnem okolju.



Dan je šel počasi h koncu. Zadnji trajekti peljejo proti sosednjim otokom Gomeri, Gran Canaria...
Letalski promet gost. V glavnih turističnih mesecih letala pristajajo čez dan tudi vsako minuto. Ko prideš iz osamelega letališča Brniki, si zopet opomnjen, v kakšni "vasi" živimo.



Po fotografiranju sončnega zahoda še dobra večerja in to je to. A ne na FotoPOTEPu. Najprej fotografiranje, potem pribor.

Hrana je na Tenerifih zmernih cen. V turističnih restavracijah so cene podobne našim, vsekakor pa občutno ceneje kot na Hrvaškem v njihovih mesecih turizma. Pivo je od 2 do 3 evre, voda v steklenički 0.60 evra, porcija sardin okoli 5 evrov, paella okoli 7 evrov, pomfri 2.50 evra...



Po večerji pa ravno prava svetloba za "blue light" in preizkus visokega ISO. Na terasi apartmaja v še vedno toplem večeru pa pogovor o fotografiji, pregled fotografij, rdeče vino in cigara.



Na FotoPOTEPu nimamo točno začrtanih smernic, ta dan to, drugi dan drugo. Odvisno od pogojev in vremena gremo na tisti del naše predvidene poti, kjer bomo lahko dobili za tisti dan največ. Na Tenerifih je lahko en del otoka v megli, drugi v dežju, na tretjem pa cel dan sonce. V povprečju ima južni del otoka 20x manj padavin kot severni.

Na vzhodu je kazalo lepo in odpravili smo se proti glavnemu mestu Santa Cruz de Tenerife. Nič kaj zanimivo pristaniško mesto, ima pa eno zanimivo turistično in fotografsko točko. Auditorio de Tenerife nudi zanimivo arhitekturo, ob kateri lahko uživa tudi fotograf.



Nežni, svetli toni, modro nebo, sence, linije...



Auditorio de Tenerife



Ob auditoriu na obali velike skale razbijajo valove. Na njih pa domači "umetniki" najdejo prostor za svoje risbe.



Tu so našli svojih dodatnih pet minut uspešni svetovni glasbeniki.



Mestna plaža San Andres. Plaža je umetno narejena. Valobran iz skal skrbi, da navoženi pesek iz Sahare ne izgine z valovi in ostanejo samo skale. Malo sončenja, kopanja, posedanja ob hladnem pivu in smo šli naprej proti vasici Lomo Bermejo. Iz višine je prav lep pogled na plažo in obvezen je foto postanek.

 


 


 


 



V popoldanski svetlobi je zanimiva okolica letališča, bolj točno kraj El Medano, kjer je raj za surfarje in kajtarje. Piha, in to močno od jutra do večera.



Tu so tudi šole za surf in kajt.



Pogled na El Medano.



Ob oseki.



V ozadju gora (vulkan) El Teide, 3817m. Tudi njega bomo še obiskali iz bližine.



Ko zmaga utrujenost.



Toda nihče se ne preda. Učenje do sončnega zahoda. Veter pa tako močan, da lahko drsajo kar s podplati na mivki in se komaj obdržijo na tleh.



Kdor zna, zna.



Družinska fotografija ob čakanju sončnega zahoda.



Portret Anteja ujet v topli svetlobi sončnega zahoda.



Maja si je izbrala čudovito kuliso za posnetek sončnega zahoda.



Sončnih zahodov posnamemo mnogo več kot sončnih vzhodov. Treba je vstati!



Od hotela (morja) do planote pod goro El Teide je 40km. Rabili smo manj kot eno uro, da smo prišli na 2500m. Še v temi smo postavili stojala in pripravili fotokamere. Pihalo je tako močno, da smo morali držati stojalo, da ga ni prevrnil veter. Ob obali je bilo že ob 5h zjutraj 14 stopinj. Tu pa samo 3 stopinje in še pihalo je. Vse sem že doma opozoril, toplo se boste morali obleči. Kapa in mogoče rokavice bodo prišle prav. Kljub vetru in mrazu pa je bilo čudovito in dokler sonce še ni pobožalo obzorja, smo se preizkusili v HDR tehniki.



Premraženi v zavetrju skal.



Fotografi imamo različen pogled. Eden je obrnjen proti vzhodu, drugi proti zahodu.



Ko sonce pokuka izza obzorja, ti ni več žal, da si tako zgodaj vstal in da premražen do kosti čakaš prvo jutranjo svetlobo. Še malo in se bo temperatura dvignila za kakšno stopinjo.



Sonce se pojavi izza obzorja in njegova direktna  topla svetloba obsije vulkanske kamnine. Le te postanejo rdeče, kot da jih je El Teide pravkar izvrgel iz "kotla".



Modro nebo in rdeče kamnine. Kot v foto pravljici.



Naš foto kotiček. Pokrajina, kot da smo na luni.



Bil je enkraten jutranji dogodek za pokrajinskega fotografa.



V taki pokrajini in tej čudoviti svetlobi kar ne moreš nehat fotografirati. Vendar treba je naprej, čakajo nas novi motivi.



Smo na robu planote. Desno spodaj se hrib že spušča proti severnemu delu obale in od nje prihajajo oblaki. V večini primerov se na tej točki razkadijo.



Snega v senci sončni žarki ne dosežejo in se je še obdržal.



Oblaki iz doline božajo tla in se na južni strani hriba razkadijo.



Ozračje je čisto in predvsem ponoči jasno. Zato ni čudno da je na tem otoku in bližnjem Gomori veliko observatorijev. Šele dopoldan se iz severnega dela otoka privalijo meglice, ki pa se, kot da bi jih nekdo rezal, na tej točki razkadijo.



Še zadnji pogled na El Teide. Naslednja dva dni je bil vrh v megli.



Spustili smo se na severni del otoka, mesto Purto de la Cruz, kjer so se Španci izkrcali na otok. Na tem delu otoka je večkrat dež, oblačno, valovi pa kažejo svojo res divjo moč. Na južni strani otoka so tudi valovi veliko bolj "krotki".



Ni čudno, da so Tenerifi zimski El Dorado za profesionalne kolesarje. Asfalt nov, ceste zavite, mnogo je prelazov. Spuščamo se na vzhodno severni del otoka.



Roques de Anaga. Od tu naprej je treba peš dve uri in smo na skrajnem vzhodnem delu otoka.



Poti so dobro označene in ne pretežke.



Cesta proti turistično najbolj znani vasi na otoku Masca, da vsakemu vozniku ali potniku na avtobusu veliko adrenalina. Cesta je široka za avtobus, polno je voženj vzvratno in iskanja ozkih odstavnih lukenj. Teh 20km vožnje si vsakdo zapomni.



Za konec še malo poležavanja in sonca, preden gremo v domačo zimo.



Zaključek - kako drugače kot s soncem.

 

V novembru 2013 se mi lahko priključite na novem FotoPOTEPu po Tenerifih.

 

Komentarji